Stenska Dekoracija • Ljubljančanka Slovenska Hiša

Naročnik: Ljubljančanka (Slovenska Hiša)
Umetnica: Bernarda Conič
Cilj: Oplemenititi notranjost restavracije z umetniškimi deli, ki presegajo dekoracijo in delujejo kot vizualni pripovedni elementi, posvečeni izjemnim Slovenkam, slovenski kulturi, naravi in dediščini.

Koncept in pristop:

O Ljubljančanki (Slovenski Hiši)
V samem središču Ljubljane Ljubljančanka (Slovenska Hiša) nadaljuje tradicijo domače kuhinje in ohranja pristne slovenske okuse. To ni zgolj restavracija, temveč poklon slovenski dediščini in ženskam, ki so jo soustvarjale. Je prostor, kjer se prepletajo zgodbe, tradicija in ljubezen do domačih jedi – vsak krožnik predstavlja del zgodovine, pripravljen iz skrbno izbranih lokalnih sestavin. Ime Ljubljančanka, ki pomeni »ženska iz Ljubljane«, počasti globoko povezanost mesta z navdihujočimi ženskami, ki so ga zaznamovale.

1. Kratek zgodovinski pregled Ljubljane
Prvo umetniško delo predstavlja vizualno časovnico zgodovine Ljubljane in prikazuje njen razvoj od leta 14 n. št., ko je bilo ustanovljeno rimsko mesto Emona, do ključnih zgodovinskih mejnikov. Izpostavlja pomembne dogodke, kot so:

Emonski meščan – kip Emonca (začetek 2. stoletja n. št.)
Emonski meščan je bronast kip iz zgodnjega 2. stoletja n. št., ki prikazuje rimskega prebivalca Emone (rimskega predhodnika Ljubljane).

Ljubljanski grad (1112)
Prva pisna omemba Ljubljanskega gradu, ikonične utrdbe, ki že stoletja bdi nad mestom in spremlja njegov razvoj.

Stolnica sv. Nikolaja (1461)
Ustanovitev ene najpomembnejših ljubljanskih cerkva, pozneje prenovljene v baročnem slogu.

Primož Trubar (1508)
Oče slovenskega jezika, rojen leta 1508, je večino svojega življenja deloval v Ljubljani, kjer je napisal in izdal prve knjige v slovenščini.

Cerkev Marijinega oznanjenja (1646)
Ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Ljubljane; baročna cerkev stoji na Prešernovem trgu.

Robbov vodnjak (1751)
Delo Francesca Robbe, eden najslavnejših baročnih spomenikov Ljubljane, ki ga je navdihnila rimska umetnost.

France Prešeren (1800)
Slovenski nacionalni pesnik, rojen leta 1800, je pustil trajen kulturni pečat. Njegov kip na Prešernovem trgu je danes ena najprepoznavnejših mestnih znamenitosti.

Ljubljanski tramvaj (1901)
Leta 1901 je Ljubljana dobila svoj prvi tramvajski sistem, ki je deloval do leta 1958, ko so ga nadomestili avtobusi.

Prešernov spomenik (1905)
Postavljen v čast Francetu Prešernu; danes velja za pomemben kulturni in zgodovinski simbol mesta.

Tromostovje (1932)
Ena najbolj znamenitih arhitektur Ljubljane, ki jo je preoblikoval Jože Plečnik, eden najpomembnejših slovenskih arhitektov. Iz prvotnega kamnitega mostu je ustvaril edinstveno tridelno strukturo, ki združuje klasične in moderne elemente ter bogati urbano krajino mesta.

Nebotičnik (1933)
Zgodnji nebotičnik, ki je bil v času izgradnje najvišja stanovanjska zgradba v Jugoslaviji, še danes pa ostaja prepoznavni del ljubljanske vedute.

Okupirana Ljubljana (1942)
Med drugo svetovno vojno je bila Ljubljana okupirana s strani sil osi in obdana z bodečo žico; na ta dogodek danes spominja Pot spominov in tovarištva.

Renault 4 – “Katrca” (1961)
Priljubljen avtomobil v Sloveniji, ki je postal simbol ljubljanske avtomobilske kulture.

Stavba TR3 (1976)
Modernistični nebotičnik, povezan s podjetjem Iskra, ki odraža arhitekturne trende socialistične Ljubljane.

2. Duh Gorenjske
Drugo umetniško delo predstavlja Gorenjsko – slikovito pokrajino na severozahodu Slovenije, znano po osupljivih naravnih lepotah in bogati kulturni dediščini. V središču umetnine je gorenjska narodna noša, simbol ljudskega izročila in ponosa regije.

Delo prikazuje prepoznavne znamenitosti in naravne čudeže Gorenjske, med njimi Blejski grad, Bohinjsko jezero, Triglavski narodni park, Julijske Alpe ter Triglav z Aljaževim stolpom. Poklon namenja tudi divjemu svetu regije z upodobitvijo kipca kozoroga, hkrati pa slavi slovenske narodne simbole – nagelj in planiko, cvetlici, ki predstavljata pogum, ljubezen in lepoto slovenskih gora.

3. Ivana Kobilca in Kofetarica: Na poti skozi Ljubljano
To umetniško delo je poklon Ivani Kobilci, najpomembnejši slovenski slikarki in pravi »Ljubljančanki«. Kot ena vodilnih predstavnic slovenskega realizma je sodila v generacijo umetnikov, ki so v poznem 19. stoletju oblikovali umetniški prostor Slovenije. Čeprav je velik del svojega življenja preživela v tujini, so njena najpomembnejša dela za slovensko umetnost nastala prav v tem obdobju. Specializirala se je za figuralno slikarstvo, portrete in žanrske prizore, v katerih je upodabljala tako podeželsko kot meščansko življenje. Kasneje se je posvetila tihožitjem s cvetjem, saj je vzpon fotografije zmanjšal povpraševanje po tradicionalnem portretnem slikarstvu.

Njeno delo se je skozi čas razvijalo pod vplivom minhenskega studijskega sloga, francoskega realizma na prostem (plein-air) in minhenske moderne. Večkrat je razstavljala na pariškem Salonu in tako postala prva slovenska umetnica po Juriju Šubicu, ki ji je to uspelo. Njena zapuščina se je utrdila, ko je postala edina ženska, upodobljena na slovenskih bankovcih – na bankovcu za 5000 tolarjev. Danes njen spomin ohranjajo spominska plošča v Ljubljani, ulica poimenovana po njej in spomenik v Podbrezjah.

V čast njeni povezanosti z Ljubljano sem jo upodobila v družbi lika iz njenega najbolj znanega dela “Kofetarica”, kako skupaj sedita v starodobnem avtomobilu in se vozita skozi srce mesta – nadrealna fuzija zgodovine, umetnosti in večnega duha Ljubljane.

4. Slovenske korenine Melanie Trump: Poklon Dolenjski
To umetniško delo je poklon Melanii Trump, nekdanji ameriški prvi dami in eni najbolj prepoznavnih Slovenk na svetu. Rojena v Novem mestu, v dolenjski regiji, je s svojim izjemnim življenjskim dosežkom – odraščanjem v majhnem slovenskem mestu do svetovne prepoznavnosti – postala simbol ambicije in uspeha.

Na umetnini je Melania upodobljena v dolenjski narodni noši, ki simbolizira njene korenine. V rokah drži »suho robo«, tradicionalni izdelek iz Ribnice, ki predstavlja bogato kulturno dediščino regije. Ta element, tesno povezan z ribniškim lesarjem in rokodelstvom, doda upodobitvi avtentičen značaj njenega domačega okolja.

V ospredju umetnine je prikazan slovenski vinograd, značilen za Dolenjsko, v ozadju pa se razprostirata grad Otočec in Novo mesto – ikonični znamenitosti, ki poudarjata lepoto in zgodovino območja, kjer se je Melania rodila in odraščala.

Delo počasti njeno življenjsko pot in dediščino, ki jo je oblikovala, hkrati pa slavi naravne lepote in kulturne tradicije Dolenjske.

5. Milena Zupančič na smučarskih počitnicah na Bledu
To umetniško delo je poklon MilenI Zupančič, eni najbolj cenjenih slovenskih igralk. Rojena v Jesenicah, v gorenjski regiji, je odraščala v Bohinjski Beli in se kasneje šolala v Jesenicah, kjer je odkrila svojo strast do igre. Upodobljena je v slikoviti pokrajini Gorenjske, z Blejskim jezerom in veličastnim Triglavom v ozadju.

Milena Zupančič je filmski prvenec doživela v filmu Kisik, širši javnosti pa je postala znana po svojih ikončnih vlogah v filmih Cvetje v jeseni in Vdovstvo Karoline Žašler. V skoraj štirih desetletjih kariere je navduševala občinstvo v gledališču, filmu in na televiziji, pri tem pa prejela številne nagrade, med njimi več Zlatih aren, Borštnikov prstan (1999) in Prešernovo nagrado (1993) za trajen prispevek k slovenski kulturi.

Poleg igralske kariere je delovala tudi kot ambasadorka UNICEF-a, za svoje umetniške dosežke pa je prejela še Zlati red za zasluge (2016) in Badjurovo nagrado za življenjsko delo (2022). Leta 2023 je bila razglašena za Slovenko leta, s čimer je še dodatno utrdila svoj status kulturne ikone.

6. Zvezdana Mlakar, Kurent in Ptuj
To umetniško delo je poklon Zvezdani Mlakar, priznani slovenski igralki. Rojena je bila v Ptuju, študirala je igro na AGRFT v Ljubljani in leta 1987 postala članica ansambla SNG Drama Ljubljana. Nastopila je v številnih filmih, televizijskih serijah in gledaliških predstavah, od leta 2015 pa vodi tudi pogovorno oddajo Zvezdana.

Na umetnini je upodobljena v rojstnem mestu, oblečena v kurentovo opravo, ki predstavlja najbolj prepoznavno ptuj­sko tradicijo – Kurentovanje. Kurenti s svojimi ovčjimi kožami, zvonci in rogatimi maskami simbolično odganjajo zimo in prinašajo obilje.

V ozadju se dviga Ptujski grad, pod njim pa se razprostira polje nageljnov, slovenskega narodnega cveta, ki dopolnjuje simboliko povezanosti med tradicijo, žensko močjo in slovensko kulturno dediščino.

7. Ita Rina, Lipicanec in Piran
To umetniško delo počasti Ito Rino, eno redkih slovenskih igralk, ki je dosegla mednarodno prepoznavnost. Rojena je bila v Divači leta 1907 in se pod umetniškim imenom Ita Rina uveljavila v evropskem filmu, znana predvsem po vlogah v filmu Erotikon (1929). Kljub obetavni karieri se je po poroki umaknila iz igralskega sveta.

Na umetnini je upodobljena v Primorski regiji, v družbi lipicanca, prestižne slovenske pasme konj, ki je bila prvič razvita v Lipici leta 1580. Lipicanci so znani po svoji eleganci in tesno povezani s Špansko jahalno šolo na Dunaju.

V ozadju se razprostira obalno mesto Piran, ki dopolnjuje kompozicijo in poudarja njene korenine v slovenski obalni regiji.

8. Pavla Jesih v Julijskih Alpah
To umetniško delo je poklon Pavli Jesih, pionirski slovenski alpinistki in podjetnici. Bila je ena prvih žensk v slovenskem alpinizmu, ki je opravila 18 prvih vzponov na glavne vrhove, med njimi Triglav, Škrlatico in Jalovec. Leta 1945 je skupaj z Jožo Čopom prvič osvojila osrednji triglavski steber (danes Čopov steber).

Poleg alpinizma je bila tudi lastnica kinodvoran, saj je upravljala največjo verigo kinodvoran v predvojni Jugoslaviji. Po drugi svetovni vojni so bile njene kinodvorane nacionalizirane, poznejša leta pa je preživela kot oskrbnica planinskih koč.

Na umetnini je upodobljena v Julijskih Alpah, v ozadju pa se razprostirata Bohinjsko jezero in Triglavska jezera, kar počasti njeno globoko povezavo z gorami Slovenije.

9. Slovenka
To umetniško delo počasti slovenske ženske in tradicionalno folklorno oblačilo. Gospa je upodobljena v narodni noši, ki simbolizira bogato kulturno dediščino Slovenije. V ozadju se razprostira glavno mesto Ljubljana, z Kamniško-Savinjskimi Alpami, ki prizoru dodajajo globino. Prisotne so tudi nageljne, slovenski narodni simbol, ki še dodatno poudarjajo slovensko identiteto in tradicijo.

10. Dekleta Gorenjske
To umetniško delo prikazuje ženske v tradicionalni gorenjski narodnih nošah, narodnem kostumu Gorenjske (Zgornje Kranjske). Gorenjska noša je del širše alpske kostumske tradicije, ki je še vedno cenjena in praznovana v alpskih skupnostih Francije, Nemčije, Italije, Švice in Avstrije. Ime Gorenjska pomeni »višavje« in odraža gorsko pokrajino regije.

V ozadju se razprostira Blejsko jezero in ikonični Triglav, kar poudarja naravno lepoto tega območja.

11. Nostalgična Ljubljana
To umetniško delo zajema središče ljubljanskega starega mestnega jedra, srce slovenske prestolnice. Poudarja Tromostovje, arhitekturni biser, ki ga je oblikoval Jože Plečnik in elegantno povezuje tri dele mestnega jedra. Pomembne znamenitosti, kot sta Prešernov spomenik, posvečen priljubljenemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu, in Robbov vodnjak, čudovito baročno delo Francesca Robbe, bogatijo kulturno dediščino mesta. Znani Zmajski most simbolizira ljubljanskega zmaja, znamenje moči in zaščite, medtem ko kip Julije počasti pesnikovo muzo in ljubezen.

V ozadju se dviga Ljubljanski grad, ki z razgledom z vrha hriba nadzoruje mesto. Kamniško-Savinjske Alpe tvorijo naravno kuliso, ki dopolnjuje miren, a hkrati dinamičen pogled na zgodovinsko mesto, kjer tradicija in sodobnost sobivata v harmoniji.

12. Odmevi Ljubljane: Arhitektura, himna in identiteta
To umetniško delo je poklon bogati arhitekturni dediščini Ljubljane in slovenski nacionalni identiteti, utelešajoč duh države skozi fizične znamenitosti in kulturne simbole. V središču umetnine je Zdravljica, slovenska nacionalna himna, ki vzbuja teme enotnosti, svobode in narodnega ponosa. Pesem, ki jo je napisal ikonični pesnik France Prešeren, je postala simbol slovenske kulture in neodvisnosti, tesno povezan z zgodovino naroda.

13. Zmaj, kolesa Rog in Metka Gabrijelčič
To umetniško delo počasti Metko Gabrijelčič, priznano slovensko igralko, najbolj znano po vlogah v kultnih filmih Vesna in Ne čakaj na maj. Rojena v Ljubljani, je upodobljena v svojem rojstnem mestu, sedeča na hribu z razgledom na Prešernov trg v ozadju. V umetnini so prav tako prisotna kolesa Rog, ki predstavljajo pomemben del zgodovine Ljubljane. Kolesa Rog, izdelana v mestu, so že dolgo simbol industrijske dediščine Ljubljane in lokalne kulture. Delo slavi tako Metkin prispevek k slovenski kinematografiji kot tudi trajni vpliv koles Rog na mestno identiteto.

Na nebu leti zmaj, ikonično bitje in mitološki simbol Ljubljane. Zmaj ima globoke korenine v lokalni legendi, pogosto povezan z ustanovitvijo mesta. Po eni najbolj znanih legend so Jazon in Argonavti potovali skozi območje v iskanju zlatega runa. Jazon je premagal strašnega zmaja, ki je živel v močvirju ob reki Ljubljanici, in zmaj je postal simbol moči in zaščite mesta. Danes je zmaj prepoznavni del ljubljanske kulturne identitete, znan predvsem z Zmajskega mostu (1901), in ostaja ljubljeni simbol mesta.

14. Katrca: Renault 4 in slovenska avtomobilska dediščina
To umetniško delo je poklon Renaultu 4, v Sloveniji ljubeče imenovanem Katrca. Renault 4 je eden ikonickih avtomobilov zadnjega pol stoletja. V Sloveniji ime Katrca mnogim prebudi občutek nostalgije, saj so ga mnogi vozili v mladosti ali je bil družinski avto njihovih staršev. Avto se je proizvajal tudi v tovarnI Revoz v Novem mestu, kjer so bile dolge čakalne vrste nekaj običajnega. Ko je Renault 4 leta 2011 praznoval 50. obletnico, je bilo v Sloveniji še vedno registriranih okoli 1.500 vozil. Renault 4 ostaja ljubljen simbol praktičnosti in pomemben del slovenske avtomobilske zgodovine.

15. Znamenitosti Slovenije
To umetniško delo zajema bistvo Slovenije, združuje njene najbolj prepoznavne zgodovinske, kulturne in naravne lepote v eno kompozicijo. V ospredju se ponosno dviga Zmajski most, simbol bogate zgodovine Ljubljane, medtem ko Prešernov trg – srce slovenske prestolnice – doda pridih elegance in kulture. Kurent iz Ptuja, priljubljena figura tradicionalnega Kurentovanja, v prizoru vnese igriv kulturni element in poudari živahno slovensko folkloro.

Za tem živahnim prizorom Ljubljanski grad, ki se dviga na hribu, nadzoruje mesto ter daje občutek zgodovine in veličine. Še dlje v ozadju se razprostira mirna površina Blejskega jezera, z ikoničnim otokom in cerkvico, ki že stoletja privablja obiskovalce s svojo lepoto in spokojnostjo.

Delo se razteza tudi do slovenske obale, kjer se ob morju stisne obmorsko mesto Izola. Svetlo modre vode Jadranskega morja kontrastirajo z bujno zeleno pokrajino regije. V daljavi se dviga veličastni Triglav, najvišji vrh Slovenije, ki simbolizira duh naroda in naravno veličino slovenskega prostora. Umetnina združuje različne plati Slovenije – od bogate zgodovine in kulture do osupljive naravne lepote.

16. Spomeniki Slovenije
To umetniško delo prikazuje nekatere najpomembnejše spomenike in kipce po Sloveniji, ki imajo poseben pomen v bogati zgodovini in kulturi države. V ospredju se dviga Prešernov spomenik v Ljubljani, posvečen slovenskemu narodnemu pesniku Francetu Prešernu, osrednji osebnosti slovenske literarne zgodovine. V bližini dodaja Robbov vodnjak, delo znanega arhitekta Francesca Robbe, baročni čar mestu.

V slikoviti Bohinjski regiji spomenik počasti bogato kulturno dediščino območja, medtem ko Spomenik štirim srčnim možem slavi življenja in zapuščino pomembnih osebnosti. Kip kozoroga iz Kranjske Gore simbolizira povezanost Slovenije z naravo in divjimi živalmi, zlasti domačim kozorogom, medtem ko Kip Satira, delo znamenitega slovenskega kiparja Jakova Brdarja, počasti kompleksnost človeške narave.

V prestolnici Ljubljani stoji Vodnikov spomenik, ki je poklon vplivnemu pesniku in učitelju Antonu Vodniku, pomembni osebnosti slovenskega izobraževanja. Seveda pa Zmajski most v Ljubljani ponosno prikazuje legendarnega Zmaja, enega najbolj prepoznavnih mestnih simbolov, ki uteleša moč in mitsko dediščino Slovenije.

Ti spomeniki in kipci skupaj predstavljajo bistvo zgodovinske, umetniške in kulturne identitete Slovenije.

17. Alpska Slovenija
To umetniško delo je srčen poklon veličastnemu slovenskemu alpskemu svetu in slavnemu Triglavskemu narodnemu parku, naravnemu biseru, ki je srce slovenske gorske lepote. Umetnina zajema osupljive pokrajine in ikonične znamenitosti, ki definirajo to izjemno regijo.

V ospredju je Triglav, najvišji vrh Slovenije, visok 2.864 metrov, ki stoji kot narodni simbol, predstavlja moč in vzdržljivost slovenskega naroda. V bližini je upodobljen Aljažev stolp, ikonična planinska koča na vrhu Triglava.

V kompoziciji je prisotna tudi mirna lepota Blejskega jezera in srednjeveškega Blejskega gradu, kjer bleščeče vode jezera odsevajo okoliške vrhove, grad pa budno varuje to slikovito pokrajino. Pomemben element je tudi Bohinjsko jezero, s kristalno čistimi vodami, ki leži v osrčju Alp in ponuja mirno zatočišče med mogočno gorsko pokrajino.

Skupaj ti elementi poudarjajo divjo, a hkrati spokojno privlačnost slovenskega alpskega sveta, bogatega z zgodovino, naravno lepoto in kulturnim pomenom. Od mirnih jezer do mogočnih vrhov umetnina slavi raznoliko in navdihujočo pokrajino slovenskih Alp, kjer se narava in dediščina prepletata.

18. Srce Ljubljane
To umetniško delo zajema živahno srce Ljubljane, prikazuje njene najbolj ikonične znamenitosti. V ospredju Tromostovje povezuje staro mestno jedro s središčem mesta, vodi do Prešernovega trga in Prešernovega spomenika, posvečenega slovenskemu narodnemu pesniku. Zmajski most s svojimi legendarni kipci zmajev simbolizira mitsko preteklost mesta.

V ozadju se ponosno dviga Ljubljanski grad na hribu, ki nudi panoramski razgled in predstavlja bogato zgodovino mesta. Preplet zgodovinske in sodobne arhitekture poudarja edinstven čar Ljubljane.

V daljavi se dviga Triglav, najvišji vrh Slovenije, ki simbolizira moč in ponos naroda, in zaključuje portret tega dinamičnega in čudovitega mesta.